Prva in dolgoletna predsednica najprej Aktiva in potem Društva kmečkih žena Logatec ga. Marica Tršar se takole spominja začetkov delovanja društva :
»Leta 1975 je Kmetijski zavod Ljubljana dal pobudo , da bi v okviru Kmetijskih zadrug organizirali v aktive kmečkih žena.
31. maja 1975 so organizirali izlet, ki je privabil kar dva avtobusa kmečkih žena iz logaške občine. Odpeljali smo se v Poljansko dolino, Bled in Begunje. Vodil nas je danes že pokojni inž. Robič. Ogledali smo si tri zelo urejene kmetije z modernimi hlevi.
Spremljala nas je tudi gospa Čiča Kreiger, ki je zbrala 10 kmetic za odbor Aktiva in predsednico. Od tedaj je Aktiv deloval pod okriljem Kmetijske zadruge Logatec in pospeševalne službe. Organizirana so bila različna strokovna predavanja.
Pozneje, ko je aktiv dobil svojo mentorico, so zaživele še različne druge aktivnosti.«
Delo aktiva je od leta 1975 do leta 1979 vodil gospod Marjan Kranjc.
Od leta 1979 do 1985 pa gospa Zvonka Nagode.
V letih med 1985 in 1990 je društvo delovalo pod mentorstvom g. Mojce Šemrov. Aktiv je dobil tudi novo predsednico, Lidijo Menart iz Novega sveta, danes žel že pokojno.
Leta 1990 je mentorstvo nad aktivom prevzela gdč. Magda Kranjc in ga vodila do leta 1991.
Predsednica je postala znova ga. Marica Tršar.
Junija leta 1991 je mentorstvo nad aktivom prevzela Mojca Dolenc (sedaj Vavken).
Ves čas so bile aktivnosti podobne : izobraževanje – predavanja z najrazličnejšo tematiko (strokovno – kmetijske teme, zdravstvene, gospodinjske), tečaji : kuharski , šiviljski, celo računalniški in razne ročne spretnosti, strokovne ekskurzije, organizacije razstav, ogledi gledaliških in drugih predstav, sodelovanje na prireditvah.
Januarja 2004 je predsednica društva postala Tatjana Rudolf, ki uspešno vodi društvo že drugi mandat.
Od leta 1991 se je prej pospeševalna služba,ki je delovala pod okriljem Kmetijskih zadrug , reorganizirala in je sedaj to kmetijska svetovalna služba oz. konkretneje Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, organizirana po Kmetijsko gozdarskih zavodih v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Dejavnosti društva sedaj delno sofinancirajo občine, večino aktivnosti pa si morajo ženske oz. članice društva plačevati kar same.
Ker pa želja po takšnem delovanju ostaja, se ni bati za delovanje teh društev tudi v prihodnje. Dokler bo med vami obstajala želja po druženju, skupnem nastopanju, izobraževanju in kakršnemkoli drugem udejstvovanju, verjamem, da bo tudi kmetijska politika tako naravnana da bo omogočeno sodelovanje strokovnih služb pri delovanju društev.
Pomembno je tudi dejstvo , da "so vrata društva" odprta vsem ženskam s podeželja, tako kmeticam, kot vsem drugim, ki čutijo pripadnost tej skupini. Torej dobrodošle!
Mojca Vavken
